Polonais modifier

Étymologie modifier

Dérivé de pełnomocny, avec le suffixe -ik.

Nom commun modifier

Cas Singulier Pluriel
Nominatif pełnomocnik pełnomocnicy
Vocatif pełnomocniku pełnomocnicy
Accusatif pełnomocnika pełnomocników
Génitif pełnomocnika pełnomocników
Locatif pełnomocniku pełnomocnikach
Datif pełnomocnikowi pełnomocnikom
Instrumental pełnomocnikiem pełnomocnikami

pełnomocnik \pɛw.nɔˈmɔt͡s.ɲik\ masculin animé

  1. (Droit) Mandataire, plénipotentiaire.

Synonymes modifier

Dérivés modifier

Prononciation modifier

Références modifier