Conjugaison:italien/appioppare
appioppare, verbe régulier du premier groupe, conjugué avec l’auxiliaire avere.
Modes impersonnels modifier
Mode | Présent | Passé | |||
---|---|---|---|---|---|
Infinitif | appioppare | \ap.pjop.ˈpa.re\ | avere | appioppato | \a.ˈve.re ap.pjop.ˈpa.to\ |
Gérondif | appioppando | \ap.pjop.ˈpan.do\ | avendo | appioppato | \a.ˈven.do ap.pjop.ˈpa.to\ |
Participe | appioppante | \ap.pjop.ˈpan.te\ | appioppato | \ap.pjop.ˈpa.to\ |
Indicatif modifier
Conditionnel modifier
|
|
Subjonctif modifier
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Impératif modifier
|
|