Conjugaison:italien/nappare
nappare, verbe régulier du premier groupe, conjugué avec l’auxiliaire avere.
Modes impersonnels modifier
Mode | Présent | Passé | |||
---|---|---|---|---|---|
Infinitif | nappare | \nap.ˈpa.re\ | avere | nappato | \a.ˈve.re nap.ˈpa.to\ |
Gérondif | nappando | \nap.ˈpan.do\ | avendo | nappato | \a.ˈven.do nap.ˈpa.to\ |
Participe | nappante | \nap.ˈpan.te\ | nappato | \nap.ˈpa.to\ |
Indicatif modifier
Conditionnel modifier
|
|
Subjonctif modifier
|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
Impératif modifier
|
|